武神館流派 BUJINKAN RYU-HA
Bujinkan bojevniške tradicije
NINJUTSU 忍術
Togakure-ryū Ninpō
戸隱流忍法tradicija skrivnih vrat
Ta Ninjutsu tradicija je nastala v 12. stoletju, ko jo je ustanovil Daisuke Nishina, pozneje znan tudi kot Daisuke Togakure. Je ena najstarejših Ninjutsu šol, ki se je obdržala do današnjih dni. Tehnike tega stila vsebujejo razne tehnike udarjanja, vzvodov in metanj. Znana je po svojih nizkih in širokih položajih, specifičnem Shinobi gibanju ter močnih udarcih, ki so največkrat usmerjeni v nasprotnikove oči, ušesa ali prepone. Poleg Tai-jutsu-ja 体術 se v tej šoli uporablja še Ken-jutsu 剣術 (mečevanje), Sō-jutsu 槍術 (borba s kopjem), Naginata-jutsu 薙刀術 (borba s halebardo), Bō-jutsu 棒術 (uporaba raznih dolžin palic), Jūtte-jutsu 十手術 (zobato bodalo), Tessen-jutsu 鉄扇術 (kovinska pahljača), Ka-jutsu 火術 (uporaba ognja), Sui-jutsu 水術 (uporaba vode), Onshin-jutsu 隱身術 (veščina nevidnosti) in ostale veščine tistega časa, s posebnim poudarkom na Kyo-jitsu Tenkan-hō 虚実転換法 (manipulacija nasprotnikove percepcije). Tradicija je imela tudi tri skrivnosti, ki so se imenovale Sanpō Hiden 三法秘伝. To so Shukko 手鈎 (ročni kremplji), Senban Shuriken 鈷盤手裏剣 (projektili) in Shinodake 篠竹 (bambusova cevka za dihanje pod vodo).
Dr. Masaaki Hatsumi je 34. Sōke (naslednik/poglavar) te bojevniške tradicije.
Kumogakure-ryū Ninpō
雲隱流忍法tradicija skrivanja v oblakih
Ta bojevniški stil je v 16. stoletju ustanovil Heinaisaemon Ienaga Iga, za katerega se pravi, da se je svoje veščine učil pri Sarutobi Sasuke-ju. Tai-jutsu te šole je zelo podoben tistemu pri Togakure-ryū-ju, saj naj bi se šoli precej mešali. Ima pa Kumogakure-ryū karakteristiko, da se v borbi uporablja Happō Hichō Tobi 八法飛鳥飛 (skoki v vse smeri) ter hkratni bloki in udarci. Prav tako se uporablja dvojne udarce in bloke ter udarce z glavo. Specialnost šole je bil Kamayari 鎌槍 (srpasto kopje) in Kagi-nawa 鈎縄 (kljuka z vrvjo), ki sta se uporabljala tudi za plezanje med drevesi, po robovih ladij ali pa za napadanje iz visokih pozicij. Posebno orožje, ki so ga uporabljali bojevniki te šole je tudi Ippon Sugi Nobori 一本杉上り, ki je bil sestavljen iz kovinske cevke, dolge kakšnih 25 cm, na kateri so se nahajale tri konice, skozi njo pa je bila napeljana veriga s kljukami na konceh. To orožje se je uporabljalo tako za borbo kot tudi za plezanje, od koder so nato lahko opazovali in zbirali podatke o nasprotniku. Sicer pa je o tej tradiciji zaenkrat znanega še zelo malo.
Dr. Masaaki Hatsumi je 14. Sōke te bojevniške tradicije.
Gyokushin-ryū Ninpō
玉心流忍法tradicija draguljastega srca
Točen čas nastanka tretje Ninjutsu tradicije v Bujinkan sistemu je sicer neznan, ustanovitelj pa naj bi bil Sasaki Goeman Teruyoshi, katerega osnova naj bi bil Gyokko-ryū. Ta tradicija je na zahodu po večini še popolnoma neznana, vendar obstajajo mišljenja, da je bila usmerjena predvsem v Chō-hō 諜報 (vohunjenje) Ninjutsu aspekt. Glavna Tai-jutsu karakteristika naj bi bile tehnike osvobajanja in poseben Taihen-jutsu 体変術 (veščina kotaljenja, padanja, skakanja) ter visoko razvite Sutemi Waza 捨身技 tehnike (metanja z žrtvovanjem lastne teže in ravnotežja). Bojevniki te tradicije so bili tudi mojstri uporabe Hōjō-jutsu 縄術 (vrvi) in Nawa Nage Waza 縄投げ技 (tehnike metanja zank in lovljenja nasprotnika). Tudi ta tradicija se je precej mešala z ostalimi Ninjutsu stili, zato so tudi njene tehnike takšne. Bolj kot na borbeno stran, se je tradicija nagibala na zbiranje podatkov o nasprotniku ter izdelavo taktike in strategije.
Dr. Masaaki Hatsumi je 21. Sōke te bojevniške tradicije.
BUJUTSU 武術
Gyokko-ryū Koshi-jutsu
玉虎流骨指術tradicija draguljastega tigra
Za to tradicijo se smatra, da je najstarejša v Bujinkan sistemu, čeprav je tudi ona nastala v 12. stoletju. Prvotno je bila tudi to Ninjutsu tradicija, vendar pa je s časom izgubila svoj Ninjutsu aspekt. Kot prvi Sōke je zapisan Tozawa Hakunsai, čeprav je tradicijo organiziral šele čez nekaj generacij Sakagami Taro Kunishige. Prvotne korenine te tradicije naj bi bile na kitajskem, kjer naj bi ga razvila dvorna princesa ali pa dvorska straža. Specialnost tradicije je Koshi-jutsu 骨指術 (napadi na mišične in živčne točke) in Shitō-jutsu 指刀術 (uporaba palca in ostalih prstov), s katerimi lahko manjša oseba premaga veliko večjega in močnejšega nasprotnika. Zaradi posebnega gibanja, ki ga daje struktura telesa, stil uporablja močne, krožne in hitre gibe z minimalno uporabo mišične moči. V borbi se uporablja daljšo distanco, tehnike z veliko gibanja ter lovljenja za zglobe in metanja. Od orožja se v tej tradiciji uporablja Tō-jutsu 刀術 (mečevanje), Kodachi-jutsu 小太刀術 (kratek meč), Sō-jutsu 槍術 (kopje), Bō-jutsu 棒術 (razne palice) in drugo.
Dr. Masaaki Hatsumi je 28. Sōke te bojevniške tradicije.
Kotō-ryū Koppō-jutsu
虎倒流骨法術tradicija padajočega/zatolčenega tigra
Ta tradicija je nastala v 16. stoletju, ko naj bi jo iz Kitajske preko Koreje na Japonsko prinesel Chō Busho, tam pa je bila tesno povezana z Gyokko-ryū-em. Prvi Sōke je bil Sakagami Taro Kunishige. Kotō-ryū tehnika je takšna, da se v borbi uporabljajo direktne in zelo hitre tehnike s poudarkom na prestrezanju nasprotnikovega gibanja in močnega Koppō-jutsu-ja 骨法術 (udarjanja pri čemer se direktno napada kosti). V borbi se uporablja zelo kratka distanca, kar je omogočilo tudi stopanje na nasprotnikove noge in udarjanja s koleni, komolci in glavo, vendar daljša začetna, da nasprotnik težko pride do nas. Kotō-ryū uporablja tudi svojstveno tehniko gibanja, ki je sestavljena iz skokov in križnega stopanja. Prav tako uporablja tudi skrivna orožja s katerimi se napada nasprotnikove oči in specifičen Ken-jutsu 剣術 (mečevanje) ter Mutō-dori-ja 無刀捕 (goloroke tehnike proti napadalcu s mečem).
Dr. Masaaki Hatsumi je 18. Sōke te bojevniške tradicije.
Shinden Fudō-ryū Dakentai-jutsu
神伝不動流打拳体術tradicija nemičnega srca
To tradicijo je v 12. stoletju formiral Gempachiro Tameyoshi, kateremu pa je bila osnova učenje Izumo Kanja Yoshiteru-ja, ki je zapisan tudi kot prvi Sōke. V tehnikah tega stila so še vedno vidne sledi kitajskega Kenpō 拳法 boksa, katerega je preučeval Izumo. Bistvena stvar te tradicije je prepoznavanje naravnega stila kot defanzivni položaj, kar pomeni, da svoj obrabni položaj nosimo v sebi in ga ne kažemo. Naravno gibanje je tudi kluč in bistvo Tai-jutsu-ja te tradicije, ki je baziran na Jūtai-jutsu 柔体術 (tehnike vzvodov, kontrol in metanj) in na Dakentai-jutsu 打拳体術 (tehnike udarjanja). Tehnike se namesto metanja nasprotnika, vedno zaključujejo z njegovim 'zabijanjem' zaradi česar se ga lahko hitro imobilizira. Tai-jutsu 体術 se pogosto kombinira z uporabo Nawa-nuke 縄抜け (vezanja). Ta tradicija se smatra tudi kot začetnik Iai-jutsu-ja 居合術 (hitrega izvleka meča in hkratnega sekanja). Tradicija uporablja še Mutō-dori 無刀捕 (tehnike obrambe od meča), Ōdachi 大太刀 (posebno dolg in težak meč), razne vrste Yari-ev 槍 (kopja), Ono 斧 (bojne sekire), Ōtsuchi 大槌 (bojna kladiva) in Naginato 薙刀 (halebardo).
Dr. Masaaki Hatsumi je 26. Sōke te bojevniške tradicije.
Kukishinden-ryū Happō-biken
九鬼神伝流八法秘剣術tradicija devetih demonov
Kukishinden-ryū je ena od tistih Sōgō Bujutsu 総合武術 (kompletna bojevniška tradicija) tradicij katera vključuje vse možne aspekte bojevanja in tista, ki ima najbolj slavno zgodovino Bujinkan tradicij. Tudi ta tradicija naj bi imela svoje začetke na kitajskem in naj bi prav tako nastala v 12. stoletju, njena osnova pa je Kukishin-ryū 九鬼神流. Ustanovil jo je Izumo Koshiro Terunobu, po učenju svojega učitelja Izumo Kanja Yoshiteru-ja, ki naj bi bil prvi Sōke. Besedo Kuki 九鬼 v svojem imenu je tradicija dobila po tem, ko je car Go-Daigo dejal ustanovitelju Kukishin ryū-ja, ki ga je rešil, da se je boril kot Kuki - devet demonov. Nastala je na Kumano področju, kjer so potekale težke bitke takratne mornarice. V osnovi je bil Kukishinden-ryū Ken-jutsu 剣術 (mečevanje) tradicija in bojevniki so razvili poseben način mečevanja, ki je bil primeren bojevnju na ladjah. S časom in vplivom drugih šol je v Kukishinden-ryū prišel širok spekter disciplin kot so Yari 槍 (kopje), Han-bō 半棒 (90 cm dolgo palico), Rokushaku-bō 六尺棒 (palico dolgo 180 cm), Jūtte 十手 (dvozobec), Kagi-nawa 鈎縄 (kljuka in vrv), Kusari-gama 鎖鎌 (srp in veriga), Bisentō 眉尖刀 (težko orožje podobno halebardi) in Daisharin 大車輪 (osovina z dvema kolesoma) in drugo. Zapisano je, da so Kukishinden borci v svojih borbah uporabljali tudi vrhove ladijskega jambora. Običajno so nosili Yoroi 鎧 borbene oklepe, zato se v tehnikah uporabljajo težki direktni napadi v točke, ki jih oklep ni ščitil in karakteristično gibanje, ki je podpiralo bojevanje v oklepu. Ta tradicija uporablja tudi Bō Ryaku 謀略 (posebne vrste strategije), Sui Ren 水錬 in Ka Ren 火錬 (uporabo vode in ognja), Onshin-jutsu 隱身術 (veščina preoblačenja) itn.
Dr. Masaaki Hatsumi je danes 26. Sōke te bojevniške tradicije.
(Hon Tai) Takagi Yōshin-ryū Jūtai-jutsu
(本體)高木揚心流柔体術(prava oblika) tradicije vrbinega duha družine Takagi
To je klasična Samurai-ska tradicija, ki so jo uporabljali predvsem Samurai najvišje klase. V 17. stol. je tradicijo organiziral Takagi Oriemon Shigenobu, ki naj bi se veščine učil od Abe meniha z imenom Unryū, kateri pa naj bi bil mojster Amatsu Tatara Rinpo Hiden-ryū-ja 天津鞴韜麟鳳秘伝流. Oriemon je njegovemu učenju dodal še nekatere tehnike Jū-jutsu-ja 柔術 iz Takenouchi-ryū-a in tako ustvaril popoln borbeni sistem, namenjen bojevanju znotraj stavb, kjer se je bojevalo predvsem na tleh (Suwari Waza 坐技). Poleg Jū-jutsu-ja uporablja tradicija tudi Dakentai-jutsu 打拳体術 (tehnike udarjanja), ki pa se izvajajo na osnovi gibanja telesa in ne mišične moči. Tehnike so hitre, usmerjene na kratko borbeno distanco in takšne, da se nasprotniku ne dovoli pobegniti s pomočjo prevalov. S časom so v tradicijo prihajala tudi orožja, predvsem Kodachi 小太刀 (kratek meč), Shuriken 手裏剣 (projektili), Tantō 短刀 (nož) in Han-bō 半棒 (kratka palica), pa tudi Daitō 大刀 (dolg meč), Bō 棒 (palica), Naginata 薙刀 (halebarda) in Yari 槍 (kopje). Znano je tudi, da je bilo v tradicijo vklučeno tudi učenje ognjenega orožja.
Dr. Masaaki Hatsumi je 17. Sōke te bojevniške tradicije.
Gikan-ryū Koppō-jutsu
義鑑流骨法術tradicija resničnosti, zvestobe in pravice
Tradicija Gikan-ryū je javnosti skoraj popolnoma neznana, saj se je do sedaj redko javno poučevala. Ustanovitelj tega borbenega sistema je bil Uryū Hangan Gikanbō, lastnik Kawachi dvorca, ki je živel v Erioku dobi. Svojih spretnosti naj bi se naučil pri mojstru z imenom Akimoto Kanai Moriyoshi. Gikanbō je bil specialist v Koppō-jutsu-ju 骨法術 (tehnikah močnega udarjanja), Hichō-jutsu-ju 飛鳥術 (tehnikah skakanja) in Shuriken Nage-ju 手裏剣投 (metanju rezil). Koppō-jutsu je sestavljen iz posebnega direktnega udarjanja s členki in vrhovi prstov obeh rok in nog, ki ga daje specifičen in dinamičen način gibanja. To so hkrati tudi edine izmed poznanih karakteristik Gikan-ryū-ja.
Dr. Masaaki Hatsumi je 15. Sōke te bojevniške tradicije.