骨 KOTSU

Struktura veščine

Korenine naše veščine so Kamae 構 ali telesna struktura. Vemo, da brez dobrih in čvrstih korenin, ne bo niti lepega cveta. Kamae so telesni položaji, ki so posledica našega gibanja in zato tako telesno kot fizično popolnoma sproščeni in zelo naravni, ne pa zategnjeni, priučeni in umetni. Položaj, ki ga uporabljamo je trenutno stanje našega srca (Kokoro no Kamae 心之構), ki se izraža v naših tehnikah in ne samo položaj telesa pri napadu ali obrambi. Tako poznamo začetne položaje, obrambne položaje, napadalne položaje in položaje sprejemanja.

Deblo veščine je Sanshin no Kata 三心の型 ali uporaba petih naravnih elementov, ki so Chi 地 - zemlja, Sui 水 - voda, Ka 火 - ogenj, Fū 風 - veter in Kū 空 - praznina. Te tehnike nas učijo pravilnega in sproščenega gibanja, sprejemanja napadov in udarjanja s pomočjo teže svojega telesa in ne mišične moči. Učijo nas tudi zavedanja narave okoli sebe in s tem tudi samega sebe.

Nato imamo Kihon Happō 基本八法 tehnike, ki so veje naše veščine. Kihon Happō je osem tehnik iz katerih posamezne elemente je moč najti v katerikoli borilni veščini na svetu. Vsebujejo blokade, udarce z rokami in nogami, vzvode in metanja. V kolikor obvladamo njihove principe, se bomo zmožni ubraniti od vsakega napada, tudi pred več napadalci.

Krošnja naše veščine pa so Henke 変化 ali kombinacije in variacije vseh prejšnjih stvari, ki smo se jih učili. Henka pomeni, da principe določene tehnike uporabimo na drugačne vrste napada ali pa da pridemo do tehnike s popolnoma drugačnim načinom gibanja, vendar bistvo tehnike ostane isto.

Zelo pomemben del Budō Taijutsu-ja so tudi padci in prevali, ki jih vsaj v našem Dōjō-ju (društvu) izvajamo na trdnih tleh že od samega začetka, saj tako hitreje zgubimo strah pred padanjem in hitreje odpravimo napake, ki se jih pri treningu na Tatami-ju 畳 (blazinah) sploh ne zavedamo. Ker se z učenjem lepega, mehkega in sproščenega prevala učimo tudi Taijutsu-ja 体術, se le ti poučujejo že od prvega treninga dalje. Na začetku so te tehnike sicer podobne tistim iz drugih veščin, kar pa je tudi vse. So samo podobne. Kadar padamo pazimo, da nasprotnika ne izgubimo iz vida, saj tako lahko predvidimo njegova nadaljnja dejanja. Na naprednejšem nivoju se tehnike izvajajo na Shinken 真剣 način, kar pomeni, da se učenca napada z raznim orožjem, on pa se mu mora pravočasno izmakniti. Vsako nepravilno izvajanje ali prepočasno reagiranje proizvaja bolečino. Učenec se na ta način srečuje z nevarnostjo, kar doživlja kot pravo realno izkušnjo. Rezultat takšne vadbe je premagovanje strahu, občutek za prostor, distanco in pravočasnost ter pridobivanje samozavesti.

Učenci se na začetku svojege vadbe najprej spoznajo z načini pozdravljanja (Rei-hō 礼法), ki vzpodbujajo medsebojno spoštovanje in toleranco tako do same veščine kot tudi do učitelja in vseh ljudi okrog sebe. Nato se spoznajo z načini razgibavanja (Jūnan Taisō 柔軟体操), ki se razlikujejo od vaj za segrevanje ali vaj za moč kot jih izvajajo v drugih borilnih veščinah. Te so del Taijutsu-ja, saj z njimi povečujemo naravno elastičnost naših zglobov in mišic ter jih ne preobremenjujemo in s tem deformiramo. Izvajamo jih počasi tako, da ostanemo v določenem položaju nekaj sekund. Lahko rečemo, da je naš Jūnan Taisō še najbolj podoben Yoga položajem. Takoj na začetku pa se učenci spoznavajo tudi z raznimi dihalnimi vajami (Kokyū-hō 呼吸法), s kateri povečujejo kapaciteto svojih pljuč in splošno zdravje ter kondicijo.

Sicer pa je Budō Taijutsu 武道体術 sestavljen iz treh velikih skupin: Taihen jutsu-ja 体変術 (telesnega premikanja), Dakentai jutsu-ja 打拳体術 (udarjanja) in Jūtai jutsu-ja 柔体術 (tehnik vzvodov, držanj, metanj in osvobajanj).

  • Taihen jutsu je tako sestavljen iz Kamae 構 (telesnih položajev), Ukemi 受身 (padcev), Kaiten 回転 (prevalov), Sabaki 捌 (izmikov), Tobi 飛び (skokov) in Aruki 歩き (raznih načinov hoje in teka).
  • Dakentai jutsu je sestavljen iz Hōken Jū Roppō 宝拳十六法 (šestnajstih udarnih površin z roko in nogo), ki se izvajajo na razne možne načine in Uke Nagashi 受流 (blokad). Vse tehnike udarjanja se izvajajo na način Koppō jutsu-ja 骨法術 (tehnik s katerimi lomimo) ali pa Koshi jutsu-ja 骨指術 (tehnik udarjanja v vitalne točke).
  • Jūtai jutsu je sestavljen iz Gyaku Waza 逆技 (tehnik vzvodov), Nage Waza 投技 (tehnik metanj), Jime Waza 締技 (tehnik davljenj), Dori Waza 捕技 (tehnik držanja za roke in telo) in Ha jutsu 破術(osvobajanja pred zgoraj naštetim).


Danes je zagotovo malo borilnih šol, ki so zadržale takšen trening. Ravno tako je malo učiteljev, ki razumejo in prenašajo borilne veščine na takšen način. S tem pa ne podcenjujemo drugih veščin. Imajo pač drugačen pogled in razumevanje realne borbe. Mogoče se pri tem postavlja vprašanje, zakaj takšno starodavno veščino sploh trenirati danes? Odgovor je zelo preprost. Bujinkan Budō Taijutsu je do nas zelo surov, vendar iskren, ravno takšen kakršno je življenje. Uči nas sprejemati nasprotnikove udarce, ki so veliko bolj blagi kot udarci, ki nam jih zadaja življenje in usoda. Z Bujinkan Budō Taijutsu-jem se učimo premagovati te udarce. S tem se učimo, da se ne smemo ustaviti pred vsakim problemom, ki se pojavi pred nami, ampak ga premagati, ravno tako kot nasprotnika na treningu. S tem smo v svoji psihi vse boljši in močnejši. Poleg tega nas Budō Taijutsu uči razviti svoje psiho-fizične lastnosti, zdravje, samozavest, pozitiven duh in obogatiti svojo osebnost. Skratka, uči nas kako postati boljša oseba.

Mi v Bujinkan Ninpō Dōjō Slovenija se tega dobro zavedamo in zato še vedno treniramo na način kot so to stoletja delali Ninja bojevniki. Obiščite nas ali pa se pridružite eni od številnih Bujinkan šol po svetu in preverite ali je to res ali ne !